Z astmo k zdravniku

Astma je bolezen, ki se lahko razvija počasi in neopazno. Najprej opazimo blago oteženo dihanje pri obremenitvi, npr. pri hoji po stopnicah, ali pa našo pozornost vzbudi stalno draženje h kašlju. Zelo oteženo dihanje se lahko razvije veliko pozneje. Vendar je treba biti pozoren: z vsakim pojavom blagih težav se lahko astmatsko obolenje poslabša! Zato je zelo pomembno, da se že pri blagih simptomih odločimo za obisk pri zdravniku. Prvi sogovornik v takih primerih je splošni ali družinski zdravnik. Če izvid ni jasen ali če je potrebno nadaljnje diagnosticiranje, vas bo zdravnik poslal k specialistu za pljučne bolezni ali pulmologu. Že pri anamnezi (zbiranju podatkov o vzrokih in poteku bolezni ter boleznih v družini) dobi zdravnik pomembne podatke, ki mu pomagajo postaviti diagnozo. Nadaljnje preiskave lahko potrdijo ali ovržejo diagnozo astma. Šele potem bo zdravnik skupaj z vami določil individualni načrt zdravljenja astme.

Anamneza – kup vprašanj

Morda se vam bo zdelo čudno, ker vam bo zdravnik na začetku preiskav postavil vrsto vprašanj, lahko tudi precej osebnih, npr. ali imate domače živali, ali se težave pojavljajo bolj spomladi/poleti ali vse leto in kaj ste po poklicu. Zanimalo ga bo tudi, ali se oteženo dihanje pojavlja pri obremenitvi, ali kadite in ali ima še kdo v vaši družini podobne težave. Cilj anamneze je ugotoviti določene dejavnike, ki bi potrdili sum na astmo.

Meritev pljučne funkcije - hitro in neboleče

Za merjenje delovanja pljuč večinoma uporabljamo: spirometrijo in največji pretok zraka pri izdihu na vso moč ali PEF (angl. peak expiratory flow).

Najpogosteje uporabljamo spirometrijo, ki jo lahko opravi medicinska sestra. Najprej vam bo razložila, kako morate pihniti v spirometer. Ustnik objamete z ustnicami, globoko vdihnete in potem karseda močno izdihnete ter izdihujete še naprej, dokler ne gre več. Medicinska sestra vas bo spodbujala, da boste izdihnili tako močno in toliko, kolikor zmorete. Meritev se opravi večkrat, nakar se rezultat natisne.

Najpomembnejše vrednosti spirometrije

• vitalna kapaciteta (VK)
  To je volumen izdihanega zraka pri skrajnem izdihu.
• forsirani ekspiracijski volumen v prvi sekundi izdiha (FEV1)
  To je volumen zraka, ki ga izdihnete na vso moč v prvi sekundi izdiha. Ta vrednost je zmanjšana pri zožanih dihalnih poteh.

Kožni test alergije

Če se težave z dihanjem pojavljajo predvsem spomladi ali poleti ali po stiku z živalmi, se lahko posumi, da se alergično odzivate na določene snovi (alergene).

S kožnimi testi je mogoče dokazati preobčutljivost za določene snovi. Pri kožnih testih z vbodom vnesejo v kožo majhne količine različnih alergenov. Medicinska sestra vam bo kanila kapljico vsakega alergena na podlaket. Nato bo skozi kapljico z drobno iglico vbodla v kožo. To ne boli, a zadostuje, da alergen prodre v kožo. Po 15 do 20 minutah se pojavi reakcija, ki je lahko opazna kot koprivka (drobna oteklinica).

Če zaradi obremenitve poide sapa

Posebna oblika astme je obremenitvena astma (astma, ki jo povzroči napor). Oteženo dihanje se pojavi pri telesnem naporu, npr. pri športu. To obliko astme imajo številni otroci in mladostniki. Astmo, ki jo povzroči napor, lahko zdravnik ugotovi z obremenitvenim testom. Pri tem izmeri pljučni volumen pred obremenitvijo in po njej.