Kaj je pravzaprav astma

Kako pogosta je astma

Ocenjujemo, da ima do deset odstotkov vseh otrok in mladostnikov astmo. Pri nas ima verjetno 50.000 do 100.000 ljudi astmo, še več ljudi pa ima alergijski rinitis (seneni nahod).

Pri astmi gre za trajno (kronično) vnetje dihalnih poti. Pri tem se sapnice (bronhiji) na običajno nenevarne povzročitelje odzivajo z močno vnetno reakcijo. Astmatik je preobčutljiv za tako različne dražljaje, kot so pelod, hišne pršice, hladen zrak, megla, telesni napor ali duševna obremenitev. Vnetna reakcija povzroči nabrekanje sluznice dihalnih poti, zvečano nastajanje goste sluzi in močnejšo prekrvavitev. Pri tem se izločajo tudi mediatorji ali posredniki, ki povzročajo skrčenje bronhialnih mišic. Zaradi vseh teh procesov se dihalne poti tako močno zožijo, da ne morejo več dovajati dovolj zraka. Posledica je težko dihanje. Če astme ne ugotovimo in je ne zdravimo dovolj zgodaj, lahko pride tudi do trajnih poškodb pljučnega tkiva. S sodobnimi zdravili lahko astmo zelo uspešno zdravimo.

Kako dobimo astmo

Pravi vzrok za nastanek astme še vedno ni znan. Očitno pa je, da je astma pogostejša v nekaterih družinah kot v drugih – po navadi se jim pridruži še seneni nahod ali atopijski dermatitis. Verjetno ne podedujemo bolezni same, temveč predvsem  nagnjenost (predispozicijo), da zbolimo za astmo. Ali se iz nagnjenosti razvije astma, je odvisno od različnih vplivov iz okolja, med drugim tudi od pogostosti okužb dihalnih poti v otroštvu. V industrijsko razvitih deželah se pogostost astme že desetletja stalno povečuje, na kar odločilno vplivajo okoljski dejavniki.

Kakšni so znaki astme

Najbolj značilna simptoma sta oteženo dihanje v mirovanju in ob naporu ter nočna dušenja. Nadaljnje značilne težave so tesnobni občutek v prsih, suh kašelj in piskajoč šum pri izdihu. Za to bolezen je značilno, da se obdobja brez težav in simptomov menjavajo z obdobji, ko se pojavljajo astmatični simptomi. Čeprav nimamo bolezenskih znakov v obdobju brez težav, se astmatično vnetje nadaljuje in ga je treba zdraviti z zdravili.

Niso vse astme enake

Oteženo dihanje pri astmi lahko povzročijo ali okrepijo številni povzročitelji. Na splošno ločujemo alergijske in nealergijske povzročitelje, zato lahko tudi bolezen delimo na alergijsko in nealergijsko obliko astme.

Nadzorovanje bolezni

Pri astmi je torej najpomembnejši cilj zdravljenja nadzorovanje bolezni, kar pomeni stanje brez težav in brez omejitev osebne dejavnosti.

Alergijski povzročitelji

• cvetni prah dreves, trav in zelišč
• plesni
• hišne pršice
• živalska dlaka (npr. mačkina)
• živilski dodatki
• različni povzročitelji na delovnih mestih (npr. močnat prah v pekarni).

Nealergijski povzročitelji

• kemična dražila: npr. čistila v gospodinjstvu, sredstva za osebno higieno, parfumi, barve in laki, tobačni dim, nekatera zdravila (npr. acetilsalicilna kislina…)
• drugi povzročitelji: npr. okužbe, mrzel zrak, telesni napor.